Novice.Dnevnik.si
Novice/Pop/Kultura
http://www.dnevnik.si/novice/kultura/1042533954
barva na dlaneh Iskra Beličanska
Ljubezen nad oblaki
Pop/Kultura -
torek, 05.06.2012
Tekst: Ida Hiršenfelder
V Muzeju premoderne umetnosti so minulo soboto odprli razstavo
likovnih del, ki so nastala na Tretjem festivalu premoderne umetnosti -
Naravni objekti 2012 v Spodnjem Hotiču. Med razstavljavci je tudi
slikarka Iskra Beličanska, umetnica mlajše generacije, ki se dobro
znajde v kontekstu premodernih, ne le zaradi interesa za figuraliko, ki
črpa inspiracijo pri Braku in Matissovih plesalkah, temveč tudi zaradi
zavezanosti oljnemu slikarstvu, velikim formatom in živahni barvitosti
slik.
Iskra Beličanska (1976) od leta 2004 živi in
dela v Ljubljani. Rojena je bila v Skopju, magistrirala pa je na
nacionalni akademiji za likovno umetnost v Sofiji, kjer se je
specializirala za slikarstvo. Sodelovala je na številnih skupinskih
razstavah, delavnicah, festivalih ter umetniških rezidencah, med drugim v
Sloveniji, Makedoniji, Indoneziji, Bolgariji in na Hrvaškem. Na sliki
je avtorica ob oljni sliki Ljubljansko nebo v Galeriji Soteska 8 na
razstavi v okviru projekta Galerija TukadMUNGA, ki sta ga programsko
oblikovala z Vladimirjem Lebnom. (Foto: arhiv umetnice)
Umetnica
izraža optimističen odnos do življenja, ki je poln zabave, pa tudi
nežne sanjskosti in čustvene atmosfere. Raje plava nad oblaki in se
ukvarja s humornimi dovtipi, kot pa da bi bila preveč prizemljena, kajti
v vsakdanu ne prepoznava logike, temveč neskončno ponavljanje istih
vzorcev. Njena kompozicija je centralna, figura pa se pogosto znajde v
krajini kot majhen, nepomemben element, stopljen z naravnim, mehkim
puhastim sanjskim svetom.
Umetnica je sprva slikala v
temnejših in opečnatih tonih, zadnja leta pa njene slike vse bolj
prevevajo optimistični barvni toni, s katerimi prikazuje živopisne slike
sanjskih svetov. S poenostavljeno figuraliko prikazuje zgodbe in
občutke, v katerih se lahko prepozna sleherni posameznik. Slikarski
seriji Neskončne in Nedokončane zgodbe, ki sta prav tako nastali v
zadnjih letih, sta umetničin poskus prikazovanja življenjskih zgodb kot
vzorcev, ki so neločljiv del vsakdanjega življenja. Umetnica v teh
serijah išče navidezne podobnosti in naključna ujemanja med stvarmi, ki
na prvi pogled med seboj niso neposredno povezane. Niza denimo serijo
brezobličnih portretov, ki naj bi govorili o posamezni individualnosti, a
so skozi njeno perspektivo stopljeni v neskončna ponavljanja istosti;
govorijo o izgubi identitete, o izolaciji, hrepenenju ter iskanju
ravnovesja med zunanjim svetom in čustvenim doživljanjem. V zadnjih
letih je umetnica zasnovala tudi humorno serijo slikarskih instalacij
Knjižne police, ki so jih sestavljale dejanske police iz opeke in
naslikane knjige. V seriji se je umetnica poigravala z malomeščansko
estetiko, ki knjige predstavlja kot reprezentativne elemente v
bivanjskih prostorih, njihova vsebina pa je enako nepomembna kot
abstraktni barvni ornamenti.
Kompozicije v slikah
Iskre Beličanske so dinamične in razgibane, čeprav jih močno določa
osrednja točka figuralike. Vsaka slika je zasnovana iz večplastnih scen,
pri katerih nam vsak delček podaja nov pogled na isto zgodbo. Z
odprtostjo kompozicije dopušča gledalcu, da uprizori naslednje kadre v
svoji domišljiji. Ta vrsta kompozicije, ki vsebuje fragmentiranje,
spominja na kadriranje pri stripu, kajti umetnici je izražanje v stripu
zelo blizu. Poleg slikarstva se ukvarja tudi z ilustracijo, izdala pa je
tudi dva stripa, Zgodbe o Jamesu Joycu, ko je bil potapljač in
Turlitava. Beličanska ne pristaja povsem na konvencije nizanja kadrov v
stripovski zgodbi. Pogosto se besedilo in slike ne ujemajo povsem, v
njih pa predstavlja predvsem atmosfero ter občutke in ne neke linearne
pripovedi.
V minulih letih se je Iskra Beličanska
ukvarjala tudi z oblikovanjem programa v Galeriji Soteska 8 v okviru
projekta Galerija TukadMUNGA, ki sta ga programsko oblikovala z
Vladimirjem Lebnom. V galeriji sta kot umetnika in slikarja po lastnem
izboru vabila druge umetnike, ki so jima bili blizu. Zasnovala sta
odprte ateljeje, delavnice in razstave, ki so dali prostor ustvarjalnemu
druženju. Januarja letos sta prostor predala svojim naslednikom, kajti
nista želela postati producenta ali galerista, temveč sta še vedno
predana svoji slikarski praksi
