Monday, October 1, 2012
Monday, July 16, 2012
PEKEL IN NIČ DRUGEGA KOT PARADIŽ
SOCIETY of ARTISTS invites you to the opening of the exhibition which will be on 16 July 2012 at 18. 00i in the Gallery of the Institute "Jozef Stefan" on Jamovi Road 39 in Ljubljana.
Vabimo vas na odprtje razstave umetniških del članic in članov DRUŠTVA LIKOVNIH UMETNIKOV LJUBLJANA, ki bo v ponedeljek, 16. julija 2012, ob 18. uri v Galeriji Instituta ”Jožef Stefan” na Jamovi cesti 39 v Ljubljani.
Svoje poglede na temo pekla in raja je predstavilo 24 članov društva likovnih umetnikov Ljubljana. Temo, Pekel ni nič drugega kot paradiž, ugledan z druge strani, so umetniki interpretirali kot prepletenost, prehajanje in dramo sodobnega življenja.
Kustos razstave Vid Lenard
Več Info o razstavi:
http://www.zurnal24.si/pekel-ni-nic-drugega-kot-paradiz-ugledan-z-druge-strani-dogodek-39423
http://www.dlul-drustvo.si/eZgibanka_DLUL.pdf
Za idiličnimi strukturami mest se lahko skrivajo pretresljive zgodbe, ki jih nakazujejo slike Andreje Gregorič ali pa idilični panonski pogled na drugi strani zastrira "arheološki" pejsaž Vinka Železnikarja. Človekova narava je uganka in iz njegove svetlo-temne eksistence izvira vse, meni Natalya Gorza, ki razmišlja o modernem človeku, ki se je odpovedal iskanju resnice. Freud nam je razkril, Jung pa dopolnil spoznanje o človekovi ujetosti med kolektivnim nezavednim - simboli (krog, kvadrat) in subjektivim- gesto, ki skupaj tvorita nelagodjeje v kulturi, kar prikazujejo slike Tanje Špenko. Vera Stankovič razmišlja o naših odzivih na nasilje in agresijo kot parafrazi pekla.
Svetlobna opna, ki združuje dve različni podobi je metafora človekove eksistence v interaktivnih slikah Vlada Stjepiča. Samo Perpar pa predstavlja eksistencialni preplet paradiža in pekla v metafori dreves, kjer ne vemo, kaj je krošnja in kaj korenine, barve pa se v interakciji spremenijo. Svetlana Jakimovska-Rodič je naslikala dvojnost človekove narave in pogled z druge strani, ki nas vznemirja in izprašuje kje se dejansko nahajamo. Zanimiv je preplet doživete ekistencialne teže in igrivega pogleda na svet v delih Jurija Dobrile in Iskre Beličanske. Razmislek o izvoru trenutne eksistence sega v rajsko-peklenske zgodbe iz našega otroštva v fotografijah Arven Shakti Kralj Szomi in sliki Brine Torkar Križaj. Zdi se, da nekateri umetniki menijo, da je pekel pravzprav družba in njen sistem z lažnimi obljubami v navideznem paradižu – demokraciji ( Barbara Jurkovšek, Dušan Muc, Dragomil Bole, Jur Samec, Vesna Dernovšek). Simboli, ki se pojavjajo na teh umetniških delih so navidezni, lažni; paradiž in pekel sta fikciji, sta območji, ki se zamenjujeta, kajti po strukturi, da je morala amorala, je tudi paradiž-pekel in narobe. Iz zgoraj omenjenih del se širi vzdušje ždenja v stacionarnem stanju zaciklane zavesti, kjer vsi nekaj čakamo, medtem ko od danes do jutri živimo v nelagodju. Kot, da bi umetniki- Ljubljančani hoteli reči, da smo bili obljubljena dežela, vse bolj pa postajamo izgubljeni paradiž, v parafrazi Johna Miltona. Tema nerazdružjivega prepleta pekla in paradiža, ki sta eno, splastena in zlepljena, se na originalne načine kaže v delih (Beti Bricelj, Duše Jesih, Mojce Sekulič Fo, Beatriz Čerkez Tomšič, Silvije Arc Popovič). Za te umetnike je par razlike in nasprotja že davno odpadel; spremenil se je v preplet, v mutacijo, tako da sta Bog in hudič le dve podobi istega. Pogled z druge strani pa je lahko tudi povsem drugačen- poln humorja in banalnosti, kar je značilno za našo potrošniško kulturo, slednje nam s svojim objektom predstavi Nina Koželj. Težko je prikazati čas, a še najbližje mu je dramtično prehajanje v sliki Žarka Vrezca. Umetniki puščajo prostor med obema načeloma odprt: med praznim - začetnim - kozmosom in parom: nebesa – pekel. Se pravi, da ima Nietzsche nepopravljivo prav: puščava raste. V puščavi je mogoče, kot je pokazal Deluze, le nomadstvo, protejsko iznajdevanje novih oblik in vsebin, a le kot videzov istega krogotoka, beganja - blodnje - po puščavi.
Vir: Društvo likovnih umetnikov Ljubljana, Napovednik.com
Vabimo vas na odprtje razstave umetniških del članic in članov DRUŠTVA LIKOVNIH UMETNIKOV LJUBLJANA, ki bo v ponedeljek, 16. julija 2012, ob 18. uri v Galeriji Instituta ”Jožef Stefan” na Jamovi cesti 39 v Ljubljani.
 |
|
Iskra Belicanska,oil on canvas, 150x100cm ,2012
|
Svoje poglede na temo pekla in raja je predstavilo 24 članov društva likovnih umetnikov Ljubljana. Temo, Pekel ni nič drugega kot paradiž, ugledan z druge strani, so umetniki interpretirali kot prepletenost, prehajanje in dramo sodobnega življenja.
Kustos razstave Vid Lenard
Več Info o razstavi:
http://www.zurnal24.si/pekel-ni-nic-drugega-kot-paradiz-ugledan-z-druge-strani-dogodek-39423
http://www.dlul-drustvo.si/eZgibanka_DLUL.pdf
Galerija IJŠ: Pekel ni nič drugega kot paradiž, ugledan z druge strani
Za idiličnimi strukturami mest se lahko skrivajo pretresljive zgodbe, ki jih nakazujejo slike Andreje Gregorič ali pa idilični panonski pogled na drugi strani zastrira "arheološki" pejsaž Vinka Železnikarja. Človekova narava je uganka in iz njegove svetlo-temne eksistence izvira vse, meni Natalya Gorza, ki razmišlja o modernem človeku, ki se je odpovedal iskanju resnice. Freud nam je razkril, Jung pa dopolnil spoznanje o človekovi ujetosti med kolektivnim nezavednim - simboli (krog, kvadrat) in subjektivim- gesto, ki skupaj tvorita nelagodjeje v kulturi, kar prikazujejo slike Tanje Špenko. Vera Stankovič razmišlja o naših odzivih na nasilje in agresijo kot parafrazi pekla.
Svetlobna opna, ki združuje dve različni podobi je metafora človekove eksistence v interaktivnih slikah Vlada Stjepiča. Samo Perpar pa predstavlja eksistencialni preplet paradiža in pekla v metafori dreves, kjer ne vemo, kaj je krošnja in kaj korenine, barve pa se v interakciji spremenijo. Svetlana Jakimovska-Rodič je naslikala dvojnost človekove narave in pogled z druge strani, ki nas vznemirja in izprašuje kje se dejansko nahajamo. Zanimiv je preplet doživete ekistencialne teže in igrivega pogleda na svet v delih Jurija Dobrile in Iskre Beličanske. Razmislek o izvoru trenutne eksistence sega v rajsko-peklenske zgodbe iz našega otroštva v fotografijah Arven Shakti Kralj Szomi in sliki Brine Torkar Križaj. Zdi se, da nekateri umetniki menijo, da je pekel pravzprav družba in njen sistem z lažnimi obljubami v navideznem paradižu – demokraciji ( Barbara Jurkovšek, Dušan Muc, Dragomil Bole, Jur Samec, Vesna Dernovšek). Simboli, ki se pojavjajo na teh umetniških delih so navidezni, lažni; paradiž in pekel sta fikciji, sta območji, ki se zamenjujeta, kajti po strukturi, da je morala amorala, je tudi paradiž-pekel in narobe. Iz zgoraj omenjenih del se širi vzdušje ždenja v stacionarnem stanju zaciklane zavesti, kjer vsi nekaj čakamo, medtem ko od danes do jutri živimo v nelagodju. Kot, da bi umetniki- Ljubljančani hoteli reči, da smo bili obljubljena dežela, vse bolj pa postajamo izgubljeni paradiž, v parafrazi Johna Miltona. Tema nerazdružjivega prepleta pekla in paradiža, ki sta eno, splastena in zlepljena, se na originalne načine kaže v delih (Beti Bricelj, Duše Jesih, Mojce Sekulič Fo, Beatriz Čerkez Tomšič, Silvije Arc Popovič). Za te umetnike je par razlike in nasprotja že davno odpadel; spremenil se je v preplet, v mutacijo, tako da sta Bog in hudič le dve podobi istega. Pogled z druge strani pa je lahko tudi povsem drugačen- poln humorja in banalnosti, kar je značilno za našo potrošniško kulturo, slednje nam s svojim objektom predstavi Nina Koželj. Težko je prikazati čas, a še najbližje mu je dramtično prehajanje v sliki Žarka Vrezca. Umetniki puščajo prostor med obema načeloma odprt: med praznim - začetnim - kozmosom in parom: nebesa – pekel. Se pravi, da ima Nietzsche nepopravljivo prav: puščava raste. V puščavi je mogoče, kot je pokazal Deluze, le nomadstvo, protejsko iznajdevanje novih oblik in vsebin, a le kot videzov istega krogotoka, beganja - blodnje - po puščavi.
Vir: Društvo likovnih umetnikov Ljubljana, Napovednik.com
Sunday, July 1, 2012
Razstava "Iskanja 2012" Žička kartuzija 21 Junija – Septembra Kulturni dom Slovenske konjice
Kuluni dom Slovenske konjice 1 7 2012- 1 10 2012
Production: Cultural society Liberta liberat "
....Each year, more and more of the monastery Žička kartuzija is renovated and we believe that in one of the rooms, the "seekings" collection will find its domicile. For the visitors, so thay will have the opportunity to see the works again. For the monastery itself that has hosted and inspired us over all those years. And not last for all the authors and organizers, who will know that their work and long time contribution was not in vane"
..Vsako leto je obnovljenih več prostorov kartuzije in verjamemo, da bo v enem izmed njih zbirka svoj prostor našla tudi zbirka "iskanja". Zaradi obiskovalcev, ki bodo tako imeli možnostše gdaj videtinastala dela. Zaradi kartuzije same, ki nas je vsa ta leta prijazno gostila in inspirirala.In nenazadnje zaradi vseh avtorjev in organizatorjev, ki bodo videli, da ves njihov dolgoletni trud in prispevek ni bil zaman. "
Matjaž Šmalc / project manager
Avtorji: Iskra Beličanska, Helena Maček, Nejra brčič. Ana Šćekić, Zvonko Pušnik, Tina Špilar, Branko Kukurin, Anežka Rozahnalova, Tereza Černa
Production: Cultural society Liberta liberat "
 |
| Iskra Beličanska |
....Each year, more and more of the monastery Žička kartuzija is renovated and we believe that in one of the rooms, the "seekings" collection will find its domicile. For the visitors, so thay will have the opportunity to see the works again. For the monastery itself that has hosted and inspired us over all those years. And not last for all the authors and organizers, who will know that their work and long time contribution was not in vane"
 |
| Iskra Beličanska |
Avtorji: Iskra Beličanska, Helena Maček, Nejra brčič. Ana Šćekić, Zvonko Pušnik, Tina Špilar, Branko Kukurin, Anežka Rozahnalova, Tereza Černa
Friday, June 8, 2012
Solo exhibition Daktari, 14 juni, 20.30
- Thursday, 14 June 2012
- 20:30
Krekov trg 7, Ljubljana, Slovenia
View map · Get directions
http://www.mladina.si/113082/iskra-belicanska/http://www.mladina.si/113082/iskra-belicanska/
http://www.mladina.si/113082/iskra-belicanska/http://www.mladina.si/113082/iskra-belicanska/
Tuesday, June 5, 2012
Press
Novice.Dnevnik.si Novice/Pop/Kultura
http://www.dnevnik.si/novice/kultura/1042533954
http://www.dnevnik.si/novice/kultura/1042533954
barva na dlaneh Iskra Beličanska
Ljubezen nad oblaki
Pop/Kultura - torek, 05.06.2012 Tekst: Ida Hiršenfelder
V Muzeju premoderne umetnosti so minulo soboto odprli razstavo
likovnih del, ki so nastala na Tretjem festivalu premoderne umetnosti -
Naravni objekti 2012 v Spodnjem Hotiču. Med razstavljavci je tudi
slikarka Iskra Beličanska, umetnica mlajše generacije, ki se dobro
znajde v kontekstu premodernih, ne le zaradi interesa za figuraliko, ki
črpa inspiracijo pri Braku in Matissovih plesalkah, temveč tudi zaradi
zavezanosti oljnemu slikarstvu, velikim formatom in živahni barvitosti
slik.
Iskra Beličanska (1976) od leta 2004 živi in
dela v Ljubljani. Rojena je bila v Skopju, magistrirala pa je na
nacionalni akademiji za likovno umetnost v Sofiji, kjer se je
specializirala za slikarstvo. Sodelovala je na številnih skupinskih
razstavah, delavnicah, festivalih ter umetniških rezidencah, med drugim v
Sloveniji, Makedoniji, Indoneziji, Bolgariji in na Hrvaškem. Na sliki
je avtorica ob oljni sliki Ljubljansko nebo v Galeriji Soteska 8 na
razstavi v okviru projekta Galerija TukadMUNGA, ki sta ga programsko
oblikovala z Vladimirjem Lebnom. (Foto: arhiv umetnice)
Umetnica
izraža optimističen odnos do življenja, ki je poln zabave, pa tudi
nežne sanjskosti in čustvene atmosfere. Raje plava nad oblaki in se
ukvarja s humornimi dovtipi, kot pa da bi bila preveč prizemljena, kajti
v vsakdanu ne prepoznava logike, temveč neskončno ponavljanje istih
vzorcev. Njena kompozicija je centralna, figura pa se pogosto znajde v
krajini kot majhen, nepomemben element, stopljen z naravnim, mehkim
puhastim sanjskim svetom.
Umetnica je sprva slikala v temnejših in opečnatih tonih, zadnja leta pa njene slike vse bolj prevevajo optimistični barvni toni, s katerimi prikazuje živopisne slike sanjskih svetov. S poenostavljeno figuraliko prikazuje zgodbe in občutke, v katerih se lahko prepozna sleherni posameznik. Slikarski seriji Neskončne in Nedokončane zgodbe, ki sta prav tako nastali v zadnjih letih, sta umetničin poskus prikazovanja življenjskih zgodb kot vzorcev, ki so neločljiv del vsakdanjega življenja. Umetnica v teh serijah išče navidezne podobnosti in naključna ujemanja med stvarmi, ki na prvi pogled med seboj niso neposredno povezane. Niza denimo serijo brezobličnih portretov, ki naj bi govorili o posamezni individualnosti, a so skozi njeno perspektivo stopljeni v neskončna ponavljanja istosti; govorijo o izgubi identitete, o izolaciji, hrepenenju ter iskanju ravnovesja med zunanjim svetom in čustvenim doživljanjem. V zadnjih letih je umetnica zasnovala tudi humorno serijo slikarskih instalacij Knjižne police, ki so jih sestavljale dejanske police iz opeke in naslikane knjige. V seriji se je umetnica poigravala z malomeščansko estetiko, ki knjige predstavlja kot reprezentativne elemente v bivanjskih prostorih, njihova vsebina pa je enako nepomembna kot abstraktni barvni ornamenti.
Umetnica je sprva slikala v temnejših in opečnatih tonih, zadnja leta pa njene slike vse bolj prevevajo optimistični barvni toni, s katerimi prikazuje živopisne slike sanjskih svetov. S poenostavljeno figuraliko prikazuje zgodbe in občutke, v katerih se lahko prepozna sleherni posameznik. Slikarski seriji Neskončne in Nedokončane zgodbe, ki sta prav tako nastali v zadnjih letih, sta umetničin poskus prikazovanja življenjskih zgodb kot vzorcev, ki so neločljiv del vsakdanjega življenja. Umetnica v teh serijah išče navidezne podobnosti in naključna ujemanja med stvarmi, ki na prvi pogled med seboj niso neposredno povezane. Niza denimo serijo brezobličnih portretov, ki naj bi govorili o posamezni individualnosti, a so skozi njeno perspektivo stopljeni v neskončna ponavljanja istosti; govorijo o izgubi identitete, o izolaciji, hrepenenju ter iskanju ravnovesja med zunanjim svetom in čustvenim doživljanjem. V zadnjih letih je umetnica zasnovala tudi humorno serijo slikarskih instalacij Knjižne police, ki so jih sestavljale dejanske police iz opeke in naslikane knjige. V seriji se je umetnica poigravala z malomeščansko estetiko, ki knjige predstavlja kot reprezentativne elemente v bivanjskih prostorih, njihova vsebina pa je enako nepomembna kot abstraktni barvni ornamenti.
Kompozicije v slikah
Iskre Beličanske so dinamične in razgibane, čeprav jih močno določa
osrednja točka figuralike. Vsaka slika je zasnovana iz večplastnih scen,
pri katerih nam vsak delček podaja nov pogled na isto zgodbo. Z
odprtostjo kompozicije dopušča gledalcu, da uprizori naslednje kadre v
svoji domišljiji. Ta vrsta kompozicije, ki vsebuje fragmentiranje,
spominja na kadriranje pri stripu, kajti umetnici je izražanje v stripu
zelo blizu. Poleg slikarstva se ukvarja tudi z ilustracijo, izdala pa je
tudi dva stripa, Zgodbe o Jamesu Joycu, ko je bil potapljač in
Turlitava. Beličanska ne pristaja povsem na konvencije nizanja kadrov v
stripovski zgodbi. Pogosto se besedilo in slike ne ujemajo povsem, v
njih pa predstavlja predvsem atmosfero ter občutke in ne neke linearne
pripovedi.
V minulih letih se je Iskra Beličanska
ukvarjala tudi z oblikovanjem programa v Galeriji Soteska 8 v okviru
projekta Galerija TukadMUNGA, ki sta ga programsko oblikovala z
Vladimirjem Lebnom. V galeriji sta kot umetnika in slikarja po lastnem
izboru vabila druge umetnike, ki so jima bili blizu. Zasnovala sta
odprte ateljeje, delavnice in razstave, ki so dali prostor ustvarjalnemu
druženju. Januarja letos sta prostor predala svojim naslednikom, kajti
nista želela postati producenta ali galerista, temveč sta še vedno
predana svoji slikarski praksi
Wednesday, May 30, 2012
3 FESTIVALU PREMODERNE UMETNOSTI NARAVNI OBJEKT 2012
Premoderne Art Museum invites
at the opening of an exhibition of art works created at the
"3 PREMODERNE ARTS FESTIVAL - NATURAL OBJECT 2012"
opening of the exhibition and the picnic with local natural gifts
... begins on Saturday June 2 at 13 hours.
Museum of Premoderne Art
at the opening of an exhibition of art works created at the
"3 PREMODERNE ARTS FESTIVAL - NATURAL OBJECT 2012"
opening of the exhibition and the picnic with local natural gifts
... begins on Saturday June 2 at 13 hours.
Museum of Premoderne Art
Lower Hotič 19 ( Litija) www.premoderno.org
On display will be art peaces of the following artists:
Katrin BOLT
ISKRA BELIČANSKA
SOUL Jesih
LADISLAV LEBEN
TOMAŽ Dernovšek-VINCI
On display will be art peaces of the following artists:
Katrin BOLT
ISKRA BELIČANSKA
SOUL Jesih
LADISLAV LEBEN
TOMAŽ Dernovšek-VINCI
3. FESTIVAL PREMODERNE UMETNOSTI »
NARAVNI OBJEKT 2012«
Vodilo letošnjega festivala povzemamo po francoskem filozofu Jean-Jaques Rousseau 1712 – 1778 »Nazaj k Naravi«, . Leta 2012 k ponovnemu premisleku v likovnem izrazu Muzej premoderne umetnosti vabi peščico izbranih sodobnih likovnih umetnikov, da izrazijo svoj pogled v 10 dnevnem simpoziju v obliki likovnega ustvarjanja. Povabilo posameznim umetnikom, ki imajo hkrati družbeno kritičen ter ontološki pogled na naravo, se bo po rezidenčnem ustvarjanju zaključilo z razstavo v Muzeju premoderne umetnosti, ki v vsesplošni globalni krizi ponuja preprosto rešitev, da se vsaj za trenutek vrnemo Nazaj k Naravi.
Razstavni prostor za rezidenčno bivanje in ustvarjanje umetnikov maksimalno izkorišča svoje naravne potenciale, ker se nahaja okolju obdanem s travniki in njivami. Umetniška dela, ki bojo ustvarjena po 10 dnevnem nepretrganem delu, bojo razstavljena prav tam kjer so nastala, skulpture na njivi, travniku, gozdu ob reki in v svojevrstnem recikliranem razstavnem prostoru iz predelanega bivšega hleva. Postavitev se bo tako dotikala človeka in njegove biti v odnosu do narave in njene prvinske, realne danosti. In obratno. Predvsem bo poskuša poustvariti njuno medsebojno-soodvisno komunikacijo. Prav tako bo izbor materialov nosil v sebi ekološko ozaveščenost in zavedanje možne pozitivne medsebojne soodvisnosti človeka in narave.
Festival poskuša preseči s svojo orientacijo k naravi, ustrahovanje,ki vodi k zategovanju pasu ter materializem, ki ustvarja družbene delitve in spodbuja neenakost. Vodilo tovrstne umetnosti je čistost in nepokvarjenost, ki presega človeški pohlep, potrošništvo ter pehanje za materialim, ter zgled, ki ga dajemo kot najbolj primaren in naraven prebivalec zemlje, kot Rosseau-jev »divjak«, ki ga vodi vzgib sočutja in gon po samoohranitvi. Rousseaujevsko sočutje je tisto, ki v naravnem stanju preprečuje hobbesovsko vojno vseh proti vsem. V Razpravi o izvoru in temeljih neenakosti se prvotno dobro samoljubje, sprevrne v sebičnost (amour propre) in prvotna naravna harmonija odnosov je porušena. Amour propre(ljubezen do samega sebe-samoljubje), vzpodbudi ljudi, da se primerjajo z drugimi. Ta želja po primerjavi z drugim, žene ljudi, da iščejo prevlado nad soljudmi kot način za dosego lastne sreče.
Naravni pogoji so nam torej podarjeni, saj živimo na najlepšem kotičku planeta, vzpostaviti je potrebno samo porušeno ravnovesje . Z omenjenim festivalom premoderne umetnosti Naravni objekt 2012 ne želimo spreminjati sveta, temveč sebe v zdravem odnosu do narave, umetnosti ter so-ljudi
Vodilo letošnjega festivala povzemamo po francoskem filozofu Jean-Jaques Rousseau 1712 – 1778 »Nazaj k Naravi«, . Leta 2012 k ponovnemu premisleku v likovnem izrazu Muzej premoderne umetnosti vabi peščico izbranih sodobnih likovnih umetnikov, da izrazijo svoj pogled v 10 dnevnem simpoziju v obliki likovnega ustvarjanja. Povabilo posameznim umetnikom, ki imajo hkrati družbeno kritičen ter ontološki pogled na naravo, se bo po rezidenčnem ustvarjanju zaključilo z razstavo v Muzeju premoderne umetnosti, ki v vsesplošni globalni krizi ponuja preprosto rešitev, da se vsaj za trenutek vrnemo Nazaj k Naravi.
Razstavni prostor za rezidenčno bivanje in ustvarjanje umetnikov maksimalno izkorišča svoje naravne potenciale, ker se nahaja okolju obdanem s travniki in njivami. Umetniška dela, ki bojo ustvarjena po 10 dnevnem nepretrganem delu, bojo razstavljena prav tam kjer so nastala, skulpture na njivi, travniku, gozdu ob reki in v svojevrstnem recikliranem razstavnem prostoru iz predelanega bivšega hleva. Postavitev se bo tako dotikala človeka in njegove biti v odnosu do narave in njene prvinske, realne danosti. In obratno. Predvsem bo poskuša poustvariti njuno medsebojno-soodvisno komunikacijo. Prav tako bo izbor materialov nosil v sebi ekološko ozaveščenost in zavedanje možne pozitivne medsebojne soodvisnosti človeka in narave.
Festival poskuša preseči s svojo orientacijo k naravi, ustrahovanje,ki vodi k zategovanju pasu ter materializem, ki ustvarja družbene delitve in spodbuja neenakost. Vodilo tovrstne umetnosti je čistost in nepokvarjenost, ki presega človeški pohlep, potrošništvo ter pehanje za materialim, ter zgled, ki ga dajemo kot najbolj primaren in naraven prebivalec zemlje, kot Rosseau-jev »divjak«, ki ga vodi vzgib sočutja in gon po samoohranitvi. Rousseaujevsko sočutje je tisto, ki v naravnem stanju preprečuje hobbesovsko vojno vseh proti vsem. V Razpravi o izvoru in temeljih neenakosti se prvotno dobro samoljubje, sprevrne v sebičnost (amour propre) in prvotna naravna harmonija odnosov je porušena. Amour propre(ljubezen do samega sebe-samoljubje), vzpodbudi ljudi, da se primerjajo z drugimi. Ta želja po primerjavi z drugim, žene ljudi, da iščejo prevlado nad soljudmi kot način za dosego lastne sreče.
Naravni pogoji so nam torej podarjeni, saj živimo na najlepšem kotičku planeta, vzpostaviti je potrebno samo porušeno ravnovesje . Z omenjenim festivalom premoderne umetnosti Naravni objekt 2012 ne želimo spreminjati sveta, temveč sebe v zdravem odnosu do narave, umetnosti ter so-ljudi
Muzej premoderne umetnosti vas vljudno vabi
na otvoritev razstave likovnih del nastalih na
" 3 FESTIVALU PREMODERNE UMETNOSTI NARAVNI OBJEKT 2012"
otvoritev razstave in pogostitev z lokalnimi darovi narave
se prične v soboto 2 junija ob 13 uri.
v Muzeju premoderne umetnosti
Spodnji Hotič 19 www.premoderno.org
Na ogled bodo dela sledečih likovnih umetnikov:
KATRIN BOLT
ISKRA BELIČANSKA
DUŠA JESIH
LADISLAV LEBEN
TOMAŽ DERNOVŠEK- VINČI
Tuesday, May 22, 2012
MAJSKI SALON
Vabljeni na razstavo slovenskih likovnih ustvarjalcev na področju slikarstva in kiparstva, instalacij ter umetnosti sodobnih medijev v preddverje Marmorne dvorane.
Majski salon je razstava vseh slovenskih profesionalnih likovnih
ustvarjalcev združenih v Zvezi društev slovenskih likovnih umetnikov in
bi lahko njene začetke postavili v leto 1909 z otvoritvijo Jakopičevega
paviljona in tretje slovenske umetniške razstave ali morda celo v leto
1900 z otvoritvijo prve slovenske umetniške razstave in začetke organiziranega
delovanja in povezovanja likovnih ustvarjalcev. Od takrat dalje
so prizadevanja, bolj ali manj uspešna, da se ohrani in vzdržuje koncept
letne pregledne razstave, na kateri imajo možnost predstaviti svoja dela
vsi profesionalni likovni ustvarjalci, po lastni presoji in odgovornosti do
svojega dela in tudi do javnosti. To je razstava, kjer se srečujejo različne
generacije, področja in pristopi likovnega ustvarjanja, kjer se ohranja
tradicionalno slikarstvo in kiparstvo, instalacije ter umetnost sodobnih
medijev. Po drugi strani je nekakšen odsev trenutnega stanja likovne
produkcije v Sloveniji, še več, pozorni obiskovalec, z izostrenim občutkom
za likovno umetnost, lahko prepozna stanje kulture in širše družbene
klime v Sloveniji.
 |
 |
Subscribe to:
Posts (Atom)